Jošt Snoj

Mistično jagnje

 

Raffaela Fazio Smith

 

Slika Mistično jagnje je po mojem najizrazitejša in najbolje povzema Joštovo umetnost. Je »tihi krik«. Takoj te prevzame z  barvnim žarenjem po vsej površini, z intenzivno mešanico rdeče in zlate. Da bi prišel do njenega najlepšega sporočila, moraš primakniti uho in čakati, da eksplodira tišina. Samo od blizu namreč vzplameni  svetlo jedrce, ki se od daleč kaže kot »suspenz« barve, prekinitev, ki postane očitna, ki ti zbudi radovednost in te kliče – in uvidiš, da je prav tu ključ za branje celote. Ta »minimalni« prostor je podoben zarodku; tu se na krožniku pokaže jagnje z uvito glavo. Tu z vso močjo, ki jo lahko vsebuje le na videz najkrhkejša resničnost, vdira krščansko oznanilo. Brezmadežno jagnje ni pečat tragične žrtve, ampak glas Boga majhnih in zarodek življenja, ki v svoji najnotranjejši notranjosti daje eksplodirati Življenju.

 

Tako kot na tej sliki Joštova umetnost tudi sicer združuje neposrednost poteze in umerjenost kompozicije z bogastvom simbola; zmožna postavljati vprašanja brez intelektualizmov, je zmeraj izvirna v detajlu in raznovrstna v označencih. Dovolj je, da pogledaš sliko z Adamom in Evo, na kateri drevo spoznanja postaja bodisi križ bodisi goreči grm. Kromatika je zmeraj razodevajoča, s tem da ima tehnika, ki jo rabi Jošt v svojih zadnjih slikah, zmeraj v sebi oboje, snovnost in transcendenco. Je »barva snov«, ki se preobraža v »barvo svetlobo«.

Joštovo delo, o katerem sam s svojo značilno iskrenostjo in skromnostjo pravi, da je »na poti«, nemara očara prav zato, ker je zmožno sugerirati temeljni oksimoron krščanske vere. Tukaj se projicira v Drugje, ki ga primora, da se razprostre v Lepoto; Drugje išče bivališče v Tukaj, da se obnovi v Ljubezni.